V Brnu gostuje razstava Mestnega muzeja Krško Mihajlo Rostohar

Občasna razstava predstavlja filozofa, eksperimentalnega psihologa, pedagoga in kritičnega misleca, soustanovitelja Univerze v Ljubljani in ustanovitelja oddelkov za psihologijo na Filozofskih fakultetah Masarykove univerze v Brnu in Univerze v Ljubljani.

Mihajla Rostoharja je življenjska pot vodila iz rodne vasi Brege v Ljubljano in Kranj, nato na študij filozofije na Dunaj ter v Gradec, kamor ga je pritegnil laboratorij za eksperimentalno psihologijo. Po doseženem nazivu doktor filozofije je raziskovalno in akademsko kariero nadaljeval na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je pod mentorstvom Tomaša G. Masaryka leta 1911 zaključil habilitacijski postopek.
Delovanje Mihajla Rostoharja na prelomu 19. in 20. stoletja ter v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zaznamujejo tudi prizadevanja za ustanovitev Univerze v Ljubljani. Ker ga 31. avgusta 1919 ni bilo med prvimi imenovanimi profesorji novoustanovljene izobraževalne ustanove, se je vrnil v Prago, leta 1921 pa bil povabljen na takrat ustanovljeno Masarykovo univerzo v Brnu, kjer je nato leto 1926 vzpodbudil ustanovitev Oddelka za psihologijo in na njem predaval do nemške zasedbe Češke in Moravske. Med 2. svetovno vojno se je umaknil v Slovenijo in aktivno sodeloval z odporniškim gibanjem.

Po končani vojni se je ponovno vrnil v Brno, a ga je bil po zapletih ob resoluciji informbiroja primoran zapustiti. Sedemdesetleten je leta 1949 najprej zasedel mesto profesorja za psihologijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Nato pa je bil njegovo pobudo leta 1950 ustanovljen tudi Oddelek za psihologijo.

Dr. Marko Polič je v besedilu, s katerim je predstavil strokovno plat Rostoharjevega delovanja zapisal: »Ni se bal polemik ne v znanosti ne v politiki. Bil je celovita osebnost in je psihologiji pa tudi svojemu času, ki ga je daleč presegal, vtisnil neizbrisen pečat.«

Na razstavi prof. dr. Mihajlo Rostohar predstavljen skozi reprodukcije izbranih gradiv Arhiva Masarykove univerze v Brnu in Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze v Ljubljani. Izpostavljena bo njegova publicistična dejavnost, celotna postavitev pa bo dopolnjena z instrumentarijem psihološkega laboratorija. Izbor gradiva je delo dr. Daliborja Vobořila z Oddelka za psihologijo FF Masarykove univerze..

Besedila razstave sta pripravila prof. dr. Marko Polič z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in kustosinja razstave, dr. Helena Rožman.
Katalog v slovenskem in češkem jeziku je dostopen na internetni strani Mestnega muzeja Krško. Oblikovanje razstave je delo oblikovalke Polone Zupančič, ki je tudi ohranila vizualno podobo prve razstave, ki je še vedno na ogled v Mestnem muzeju Krško.

Razstava bo na Filozofski fakulteti Masarykove univerze na ogled do 1. februarja 2018.

Gostovanje razstave je organizirano v sodelovanju s Slovenskim društvom Jože Plečnik.

Vir: Kulturni dom Krško